Belgija - 5. 4. 2020

Belgijska vlada je okrnitev javnega življenja zaukazala 18. marca. Od takrat so zaprte vse izobraževalne ustanove in trgovine razen supermarketov, lekarn in trafik ter vsa »nenujna« proizvodnja in storitve, ki jih ni mogoče opravljati z delom od doma.

»Ključna proizvodnja«, ki v času epidemije še lahko poteka tudi brez osnovnih ukrepov kot je minimalni social distancing, je bila po lobiranju delodajalskih združenj definirana precej visoko, tako da v Belgiji še vedno lahko deluje vsa kemična industrija (tudi proizvodnja plastičnih stolov, parfumov, barvanje igrač, in podobno), orožarska industrija in taksi službe.

Zvezna vlada naj bi sicer seznam ključnih sektorjev revidirala na seji Sveta za nacionalno varnost 27. marca, številna podjetja pa so proizvodnjo zaradi zdravstvenih ali dobavnih ovir že prekinila sama.

V epidemijo koronavirusa je Belgija vstopila po več kot letu in pol neuspešnih poskusov oblikovanja zvezne vlade. V nekaj dneh se je nato v parlamentu našla večina, ki je izvolila začasno vlado s polletnim mandatom. Naloge konzervativne vlade so vezane izključno na spopadanje z virusom in njegovimi posledicami, pri čemur ji je parlamentarna večina podelila izredna pooblastila. Odločitve tako lahko sprejema s kraljevim dekretom, ki sicer zahteva soglasje parlamenta, a po skrajšanem postopku.

Proti podelitvi izrednih pooblastil je glasovala le levičarska Delavska stranka (PVDA/PTB), ki tako kot levi sindikati svari pred izkoriščanjem kriznih pooblastil, vzdržala pa so se tudi skrajno desni flamski nacionalisti (Vlaams Belang). Vlada, kjer so v večini konservativci, sicer miri, da ne bo sprejemala »ideoloških ukrepov«.

Vlada je sprejela paket ukrepov, ki bo proračun stal najmanj med 8 in 10 milijard evrov in je prvenstveno namenjen trem skupinam – delavcem, samozaposlenim in podjetjem. Slednji se lahko nadejajo predvsem davčne razbremenitve plač, zamika rokov za plačilo davkov in hitrejšega poravnanja obveznosti z naslova javnih naročil. Za prvi dve skupini pa so nekateri ukrepi predstavljeni spodaj.

Najemnine

Zvezna vlada ni sprejela nobenih posebnih ukrepov glede najemnin. Belgijsko združenje najemodajalcev (SNCP) je sicer svoje člane pozvalo, naj se z najemniki dogovorijo o morebitnem odlogu plačila najemnin, a hkrati opozorilo, da te morajo biti plačane, saj za najemodajalce predstavljajo pomemben dohodek. Še manj popustljivi so glede študentskih namestitev, ki morajo biti plačane v predvidenem roku, saj pogodba tako ali tako vsebuje tudi čas počitnic,, ko izobraževalni proces ne poteka. Zato po mnenju najemodajalcev ni razloga, da bi bilo v času korona počitnic kaj drugače.

Že pred tem so nekateri veliki lastniki poslovnih, predvsem gostinskih prostorov napovedali odlog plačila najemnin. Regionalni vladi v Bruslju in Valoniji sta do 5 aprila (ko se iztečejo trenutno veljavni ukrepi, ki pa bodo zelo verjetno podaljšani) začasno ustavili tudi vse sodne postopke, ki bi lahko vodili v deložacije.

Zvezna vlada je sicer pripravila ukrep za odlog plačila hipotekarnih kreditov. Če posamezniki (pa tudi samozaposleni in podjetja) dokažejo da so imeli zaradi koronavirusa izpad dohodka, se odplačevanje prestavi na obdobje po 30. septembru (dolg se s tem nič ne zmanjša), v vmesnem času pa se ne nalagajo obresti.

Stroški najemnin

Prav tako zvezna vlada ni sprejela nobenih ukrepov v zvezi s stanovanjskimi stroški. Ukrepala pa je flamska regionalna vlada, ki bo vsem, ki so zaradi koronavirusa postali brezposelni, krila enomesečne račune za vodo, plin in elektriko. Podjetje Vivaqua, ki upravlja z bruseljskim vodovodom, je napovedalo, da do junija ne bo izterjevalo nobenih neplačanih računov in bo zamudnikom ponudilo desetmesečni načrt odplačevanja dolga. Tudi podjetja za oskrbo s plinom in elektriko že v skladu z obstoječo zakonodajo, plina ali elektrike kljub morebitnemu neplačilu do konca aprila ne morejo odklopiti.

Nadomestila plač

Za praktično vse delavce, ki bodo zaradi koronavirusa ostali brez službe, velja isti mehanizem – začasno nadomestilo za brezposelnost, na katerega jih mora napotiti delodajalec. Do njega so delavci upravičeni, če je delodajalec zaprt zaradi lockdown-a, če zaradi epidemije ni naročil, če si po navodilu oblasti v samoizolaciji, če se ne moreš vrniti iz tujine, ali če moraš v samoizolaciji ostati zaradi okuženosti družinskega člana.

V času, ko je delavec napoten na »začasno brezposelnost«, je upravičen do nadomestila v višini 70% svoje bruto plače, ki ga v celoti prevzame Zavod za zaposlovanje (RVA/ONEM). Federalna vlada je odmerni odstotek ob izbruhu epidemije povečala s 65 na 70% (v veljavi do 30. junija), nadomestilu pa bo prištet še dodatek v višini 5.63€ na dan. Zgornja meja za obračun teh 70% je 2,754.76€ bruto, kar pomeni, da bo najvišji mesečni prejemek v času začasne brezposelnosti znašal okoli 1517€ neto. ONEM se je zaradi velikega števila novo prijavljenih (pričakujejo jih med 800 tisoč in milijon) odločil, da prvi mesec vsem izplača enak znesek, 1450€, in v vmesnem času preračuna dejanske vsote glede na bruto plačo, ki so jo delavci prejemali pred epidemijo.

Sindikati opozarjajo, da delodajalci to ureditev že izkoriščajo. Podjetja, ki še vedno obratujejo, namreč na začasno brezposelnost, domnevno iz ekonomskih razlogov, pošiljajo bolne delavce, ki bi jim sicer delodajalec moral plačevati bolniško nadomestilo. Tako se delodajalci znebijo stroška, delavcu pa nadomestilo za brezposelnost pogosto nanese manj kot bi znašalo bolniško nadomestilo (višina tega glede na bruto plačo je sicer odvisna od kolektivne pogodbe, sektorja in trajanja zaposlitve).

Posebni ukrepi so bili sprejeti za delavce v zdravstvu, saj je bila okužba s koronavirusom dodana na seznam poklicnih bolezni (4% vseh okuženih v Belgiji so zdravstveni delavci). To pomeni, da so delavci v zdravstvu (ne samo zdravnice pač pa tudi tudi čistilke, stažistke, študentke, ddelavke v domovih za ostarele ipd.) upravičeni do višjega bolniškega nadomestila in odškodnine v primeru trajnih posledic okužbe.

Prekerci

Za nadomestilo ob začasni brezposelnosti se lahko prijavijo tudi samozaposleni, kar jih je že storilo 135 tisoč od 720 tisoč. Če samozaposleni ne zaprejo svoje dejavnosti, a je ta zaradi koronavirusa vseeno okrnjena, se lahko prijavijo za tako imenovano premostitveno plačilo (droit passerelle), ki ga država dodeli na podlagi preučitve vsakega primera posebej. Tako kot ostala, večja podjetja tudi samozaposleni lahko zamujajo poldrugo leto s plačilom socialnih prispevkov za prvo polovico leta 2020. Delavci za določen čas (travailleur intérimaire), ki so v času izbruha epidemije imeli aktivno pogodbo so prav tako upravičeni do nadomestila za začasno brezposelnost. Za študente, ki delajo, posebni ukrepi niso predvideni.

Zdravstveni sistem

Glavni ukrep, ki ga je sprejela zvezna vlada je izplačilo milijardo evrov težkega avansa bolnišnicam. Te se zaradi odpovedi sicer predvidenih običajnih posegov soočajo z izpadom dohodka, reorganizacija povezana s koronavirusom pa zahteva dodatne stroške. Milijarda evrov, ki je del zgoraj omenjenega 10 milijardnega paketa, bo tako namenjena zagotavljanju likvidnosti. A tu ne gre za nova ali dodaten denar, pač pa le za sredstva, ki bi iz proračuna v zdravstveni sistem tudi sicer prišla, a bolj postopno.

Obseg testiranj

Uradni napotki velijo, da vsakdo, ki sumi na okužbo s koronavirusom najprej pokliče svojega osebnega zdravnika. Ta glede na simptome oceni, če je mogoče okrevanje na domu ali je potrebna hospitalizacija. Za COVID-19 so nato testirane le osebe, ki zaradi močnih težav z dihanjem potrebujejo bolnišnično oskrbo, tisti z blažjimi simptomi, ki jim je naloženo okrevanje doma, pa niso testirani, a se štejejo za okužene. Izjema so vsi zdravstveni delavci, ki so testirani ob pojavu kakršnihkoli, tudi zelo šibkih simptomov. Če je test negativen, so namreč spodbujeni, da se čim prej vrnejo na delo.