Predlogi ukrepov

Če ima Slovenija denar za reševanje lastnikov, ga ima tudi za reševanje nas, ki v njej živimo in delamo.

1. Podružbljenje zdravstva

Le dobro financirano in demokratično vodeno javno zdravstvo lahko nadzoruje in omeji širjenje epidemije.

Ključno je, da povečamo medicinske kapacitete v največjem možnem obsegu. Celotno zdravstvo mora biti usmerjeno v omejevanje epidemije in zagotavljanje nujnih storitev, ne pa v profitiranje.

Prvi korak je, da se nazaj v javno zdravstvo vključi vsa privatna zdravstvena podjetja, kakor so to že storili v Španiji.

2. Zagotovitev stanovanjske varnosti

Najslabše, kar lahko naredimo v času epidemije je, da najemodajalcem dovolimo metati ljudi na cesto. Zato moramo v tem času prepovedati vse deložacije in podaljšati najemniške pogodbe. Študentski in dijaški domovi morajo ostati v uporabi za vse, ki jih potrebujejo.

Prav tako je mnogo prebivalcev in prebivalk Slovenije v tem času izgubilo del svojih prihodkov. Zavarovati jih moramo s prekinitvijo plačevanja najemnine in vseh stroškov (voda, elektrika, komunalne storitve, telekomunikacijske storitve) do konca krize.

Prav tako je nujna prekinitev odplačevanja vseh kreditov. To so denimo do neke mere storili že v Franciji.

Vsem, ki imajo neurejeno stanovanjsko situacijo, moramo zagotoviti bivališče. V ta namen se lahko uporabi javna stanovanja, turistične kapacitete, hotele, hostle in zdaj prazne AirBnB-je.

3. Zagotovitev prehrambene varnosti

Tako samo-izolacija kot morebitna karantena otežujeta ljudem dostop do hrane. Dodatno ta problem krepi še izguba dohodka.

Prav tako bi nam državno zagotavljanje živil omogočilo boljši nadzor zalog, ki so nujne za dolgoročno borbo proti epidemiji.

Država naj angažira in financira gostinske obrate, ki v teh razmerah ne morejo delovati, za oskrbo in dostavo hrane vsem, ki jo potrebujejo.

4. Obsežno testiranje

Širjenje epidemije lahko nadzorujemo le s stalnim in obsežnim testiranjem ter analizo dobljenih podatkov. Brez aktualnih podatkov ne moremo vedeti, katere starostne in regijske skupine so najbolj na udaru.

5. Popolna prekinitev nepotrebnih delovnih procesov

Največ socialnih stikov je ravno na delovnih mestih. Karantena zato ne more biti učinkovita, če večji del populacije še vedno hodi v službe.

Zato je nujno ustaviti vso produkcijo, razen tisto, ki je potrebna za zagotavljanje zdravstvenih storitev, prehrane, elektrike, pitne vode, itd., ostala produkcija pa naj se preusmeri v izdelavo nujne medicinske opreme.

Na tovrstnih delovnih mestih je treba ustrezno poskrbeti za varnost zaposlenih in jim plačati dodatke za tveganje.

6. Denarno nadomestilo za varnost

Epidemija je prizadela prav vse prebivalce in prebivalke Slovenije. Če ne preko izgube ali zmanjšanja dohodka, pa preko izgube varstva za otroke, zaprtja javnega prometa in nedostopnosti storitev.

V času trajanja epidemije je potrebno vsem prizadetim (in to smo prav vsi) izplačevati denarno odškodnino.

7. Zagotovitev polnega nadomestila vsem delavcem

Če delavec ne more nadaljevati z delom, mora prejeti 100% nadomestilo plače.

Poskrbeti je treba tudi za denarno nadomestilo v prekarnem sektorju, preko oprostitve vseh davkov in prispevkov, ter izplačila nadomestila vsaj v višini minimalne plače.

Status delavcev študentov in pripravnikov je potrebno izenačiti z vsemi ostalimi delavci. Tako morajo biti upravičeni do polnega nadomestila.

8. Na nikogar ne smemo pozabiti

Epidemije ne bo konec dokler ne bo ozdravel še zadnji bolnik in ne bo sanirana vsa škoda nastajajoče gospodarske in humanitarne krize.

Nujna je tako zagotovitev prebivališča, prehrane, dohodka in testiranja vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije. Tudi brezdomcem, brezposelnim, nedokumentiranim in migrantom.

Kdo bo vse to plačal?

Ne dovolimo si, da nam ponovno vsilijo zgodbo, da smo vsi v istem čolnu. To nikakor ne drži! Delavci smo že po evropski dolžniški krizi dokapitalizirali banke (ki so nam v zameno postavile težje kreditne pogoje), sprejeli prekerno zaposlovanje, slabše pogodbe in daljše delovne ure.

Od rekordnega proračunskega presežka nismo dobili niti dostopnih stanovanj, niti boljših javnih storitev ali okoljskih ukrepov. Medtem so lastniki dobivali subvencije in davčne odpustke.

Čas je, da oni plačajo krizo!

Zato z vso legitimnostjo od vlade zahtevamo finančne ukrepe za prebivalstvo in krizno zadolževanje, ter preoblikovanje gospodarskih dejavnosti brez odpuščanja.

Evropska centralna banka bo morala v vsakem primeru sprostiti sredstva za reševanje gospodarstva - a tokrat naj dokapitalizirajo prebivalce, ne pa bank in zasebnih lastnikov!