Izjava fronta.org
Dober mesec po sprejetju mega-protikoronskega zakona nas večina prebivalk in prebivalcev Slovenije še ni prejela niti centa. In čeprav naj bi bil največji kos 3-milijardne pogače namenjen reševanju delovnih mest, nas je v tem času brez služb ostalo tisoče delavcev – od redno zaposlenih do pogodbenikov, samozaposlenih in študentov. Spet drugi pa smo v trgovinah, bolnicah, tovarnah in na gradbiščih zaradi nastalih razmer delali dvojno in pri tem tvegali lastno zdravje. Naši stroški so medtem ostali enaki, naši krediti in najemnine tudi.
Toda kljub vsemu smo stisnili zobe, se držali karantenskih pravil in se podredili novim delovnim režimom. In s skupno požrtvovalnostjo smo delavke in delavci obdržali smrtnost v Sloveniji na izjemno nizki ravni.
In kako je našo požrtvovalnost nagradila vlada? Še preden so prišla prva nakazila, nam že grozi z rezi in fleksibilizacijo dela! Dnevno ponižuje zdravstvene in skrbstvene delavce, demonizira upokojence v domovih, medtem pa že napoveduje dražje zdravstvo in krčenje zdravstvenih pravic. Brezposelne sili v podplačana sezonska dela, da bi podjetnikom nadomestili izpadle dobičke ob pomanjkanju poceni migrantskih delavcev. Učiteljem in drugim javnim uslužbencem pripravlja zaostreni po-koronski režim dela, seveda brez temu primernega višanja plač.
Med vsem tem pa si vlada jemlje pravico, da se vtika v naše preživljanje prostega časa, nas nadzira na vsakem koraku in vsem razen lastnikom vikendov prepoveduje gibanje po državi. Še najbolj pa se seveda trudi preprečiti kakršenkoli upor – dva meseca staro ministrovo opozorilo, da naj se delavci “vzdržijo štrajkov”, danes velja tudi za morebitne protestnike pred parlamentom. Medtem pa si vlada ni pozabila povišati plač in urediti dobičkonosne pogodbe svojim prijateljem.
Pred nami se je razprostrla vsa beda zaposlitvene politike poznega kapitalizma, saj smo v dirki proti dnu odpravili vse standarde, ki so delavcem še zagotavljali varnost in dostojanstvo.
Nikoli ni bilo bolj jasno, da potrebujemo močan javni sektor - zdravstveni, šolski, skrbstveni, energetski in gradbeni sistem, ki deluje za dobrobit ljudstva, dogaja pa se ravno obratno: lastniki izkoriščajo krizo, da bi še bolj osiromašili delavce in razgrabili preostanke javnega premoženja.
Tisoč odpuščenih v Gorenju, odpoved pogodbe sindikalistki v Lidlu, samozaposleni, ki ne morejo plačati lastnih stroškov in migrantski delavci, ki za 3 evre na uro garajo na zasebnih zemljiščih – vsega tega ni zakuhal koronavirus, ampak naši kapitalisti. Žalostno reševanje zdravstvene krize je le pokazatelj žalostnega stanja delavskega boja v Sloveniji.
Te procese moramo enkrat za vselej ustaviti! Ne, nismo vsi v istem čolnu in tokrat ne bomo plačevali vaše krize! Ne bomo se vam pustili ustrahovati in ne bomo naredili niti koraka nazaj. Mi smo tisti, ki držimo državo pokonci, mi smo tisti, ki ustvarjamo vse njeno premoženje, in mi smo tisti, ki zagotavljamo nujne storitve, ne pa lastniki, menedžerji in birokrati.
Ne samo, da ne bomo dovolili zmanjšanja delavskih pravic! Zahtevamo, da se položaj delavcev po krizi končno izboljša! Zahtevamo višje plače in več pravic za zdravstvene delavce, negovalke v domovih za ostarele, tehnično osebje, trgovke, komunalne delavce in druge, ki rešujejo in bodo tudi v prihodnosti reševali krize. Zahtevamo redne zaposlitve za delavke in delavce, ki ste jih z leti prekarizacije spravili na rob preživetja! Zahtevamo vlaganje v javno zdravstvo, šolstvo in zeleno infrastrukturo! In zahtevamo, da breme krize tokrat nosite kapitalisti, ne pa ljudstvo!
Živel prvi maj!